Biologija je obvezni splošnoizobraževalni predmet od osmega do devetega razreda osnovne šole. Gradivo za izobraževanje na daljavo je zaenkrat pripravljeno za 9. razred (zajema primere za vse sklope učnega načrta za biologijo v 9. razredu). V letošnjem letu je v pripravi tudi gradivo za biologijo v 8. razredu. Učni načrt za biologijo v osnovni šoli lahko najdete na povezavi https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf .
Načrt učenja in dela na daljavo učenka/učenec pripravi s pomočjo svoje učiteljice/učitelja – tutorja, s katerim je v izbranem spletnem učnem okolju tudi ves čas v stiku. Spletno učno okolje, v katerem poteka učenje in delo na daljavo je lahko spletna učilnica npr. Moodle, Microsoft Office 365, spletna učilnica v storitvi Google Apps for Educators (kombinira se lahko s spletno učilnico, delo v Gdrive (Googlovi dokumenti) ter Gmail), eListovnik Mahara ipd. Komunikacija lahko poteka tudi npr. po e-pošti, skypu, voxu, vibru ipd., upoštevajoč, da to niso spletna učna okolja, ampak le orodja za komunikacijo. Komunikacijo omogočajo tudi video konferenčni sistemi kot sta npr. Zoom in MS Teams.
Gradivo za izobraževanje na daljavo je členjeno v učne sklope tako, da omogoča učenki/učencu, da s pomočjo učiteljice/učitelja – tutorja načrtuje svoje učenje in s pomočjo predlaganih kriterijev spremlja svoj napredek pri učenju in samovrednoti kakovost usvojenega znanja npr. s pomočjo predlaganih kriterijev uspešnosti v obliki semaforja. Gradiva za učne sklope vsebuje namene učenja, standarde znanja, predloge nalog za ugotavljanje predznanja, sprotno spremljanje in preverjanje znanja ter predloge kriterijev. Omogoča uporabo spletnih učnih virov (npr. video filmi, video razlage, klasični učbenik ipd.).
Eksperimentalno delo, ki zaradi varnosti ali dostopa do opreme za izvedbo ni izvedljivo v izobraževanju na daljavo, se po predhodnem dogovoru opravi v šoli. Učiteljica/učitelj in učenka/učenec se glede na razvoj, izkušnje in možnosti odločita, katere strategije bosta uporabila in jih smiselno kombinirala v izobraževalnem procesu na daljavo. Med izobraževalnim procesom jih po potrebi prilagajata in zamenjata. Po zaključku je priporočljivo opraviti razmislek o možnih izboljšavah učenja in izvajanja pouka na daljavo. Takšen razmislek (npr. katera znanja, veščine in vrednote so že uspešno usvojene in katera bo treba še izboljšati, poglobiti, nadgraditi) bo v pomoč pri načrtovanju nadaljnjega učenja in poučevanja na daljavo.