Biologija je v osnovni šoli obvezni splošnoizobraževalni predmet od 8. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan učnociljno ter procesnorazvojno, tako da omogoča uresničevanje ciljev pouka biologije in osnovnošolskega izobraževanja. Je hierarhično urejen – obsega vsebinske sklope, koncepte in cilje (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_Biologija.pdf ). Vsebinski sklop obravnava širše področje biologije in obsega enega ali več konceptov. Koncepti vsebujejo temeljno konceptualno (celostno) razumevanje posameznih področij biologije, delno pa tudi povezave med njimi. Posamezni cilji so podrejeni konceptu – cilji učenca vodijo do razumevanja koncepta. Koncepti in cilji so zaporedno oštevilčeni. Vsebinski sklop je označen s črko (na primer: A). V obveznem programu je koncept označen z zaporedno številko v vsebinskem sklopu (na primer: A1). Posamezni cilji so zaporedno oštevilčeni v okviru koncepta, ki so mu podrejeni (na primer: A1-3).To označevanje se lahko uporablja za ugotavljanje vsebinskih sklopov, konceptov in ciljev pri načrtovanju pouka, v strokovnih gradivih za učitelje in v drugih gradivih, ki se nanašajo na ta učni načrt (več glej v Učnem načrtu za biologijo, v osnovni šoli, str. 7).
Prispevek biologije k razumevanju sveta temelji na spoznavanju delovanja žive narave (biosfere), zgrajene iz med seboj povezanih sistemov na različnih hierarhičnih stopnjah, kot so celica, organizem, ekosistem in biosfera, vključno s človekom kot njenim sestavnim delom, ter vpogled v učinek njegovih dejavnosti na žive sisteme in okolje. Obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja živih sistemov, njihov razvoj, medsebojno soodvisnost in dinamično omrežje procesov v živi naravi od molekularne ravni do biosfere. Sega v vsa področja življenja in družbe ter je nepogrešljiv del naše kulturne identitete. Je temelj napredka in aplikacij na mnogih pomembnih področjih človekovega udejstvovanja (medicina, farmacija, veterina, agroživilstvo, genski inženiring in biotehnologija, bioinformatika, nanotehnologija idr.), katerih hiter razvoj vodi v tveganja in nevarnosti, ki jih je nujno prepoznati, razumeti in sistemsko reševati.
Poleg celostnega razumevanja delovanja živih sistemov ter analitičnega racionalnega načina razmišljanja je namen pouka biologije tudi zagotoviti osnove za razumevanje možnosti oziroma potenciala biologije, da prispeva k večanju dobrobiti človeštva in ohranjanju narave oziroma razmeram za preživetje ter odgovorno ravnanje v naravi in ohranjanje biodiverzitete (več glej v Učnem načrtu za biologijo, program osnovna šola, str. 5).
Pouk biologije omogoča spoznavanje znanstvenih metod, uporaba katerih lahko vodi do bioloških spoznanj, kot so opazovanje in eksperimentiranje ter celostna interpretacija podatkov v kompleksnih sistemih, ter njihove omejitve. V obravnavi kompleksnosti bioloških sistemov spodbuja zmožnost miselnega preskoka med različnimi ravnmi organizacije ter obravnavo problemov iz različnih zornih kotov. Tako učenci razvijajo tudi globalne cilje izobraževanja in zmožnosti za aktivno državljanstvo (npr. reševanje problemov, kritična presoja in argumentirana razprava ter druge zmožnosti). Osnovno znanje biologije je eden od temeljev za nadaljnje izobraževanje. Razumevanje kompleksnih živih (biotskih) sistemov je nujno za aktivno sodelovanje v samostojnem opredeljevanju in odločanju o pomembnih problemih v zvezi z razvojem znanosti in tehnologije ter vplivih na družbo in biosfero. Splošna znanja biologije so temelj za razumevanje trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov, ohranjanje življenjske pestrosti ter kakovostnega okolja in s tem povezanih možnosti nadaljnjega razvoja. Zavedanje kompleksnosti povezav in sistemskih posledic poseganja v življenje in naravo prispeva k sposobnosti kritične presoje posegov v življenje in naravo ter uporabe v različnih tehnologijah (odgovorno ravnanje in ohranjanje zdravja).
Cilji pouka biologije so pri učenkah in učencih razvijati (Učni načrt za biologijo, program osnovna šola, str. 6) :
- razumevanje glavnih zakonitosti žive narave, temeljnih bioloških konceptov in povezav med njimi,
- razumevanje pretoka energije in kroženje snovi skozi žive sisteme,
- razumevanje hierarhičnosti oziroma organizacijskih ravni in medsebojne povezanosti živih sistemov,
- razumevanje zgradbe in delovanja živih sistemov na različnih organizacijskih ravneh, razumevanje osnovnega delovanja človeškega organizma ter pomena dednosti in okolja za ohranjaje zdravja posameznika in človeštva,
- razumevanje razvoja živih sistemov in vpogled v razvoj biosfere,
- razumevanje vplivov dednosti, okolja in evolucije na prilagoditve organizmov na različne življenjske prostore,
- razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na stabilnost oziroma nestabilnost ekosistemov,
- poznavanje širših skupin organizmov, razumevanje njihove vloge v ekosistemu in zmožnosti za primerjanje in določanje vrst pogostih organizmov,
- zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja,
- ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje,
- sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja,
- učenje na podlagi opazovanj, poskusov in ročne spretnosti (npr. veščine rokovanja z biološkim materialom),
- zmožnost za uporabo sodobne tehnologije, iskanje in obdelavo podatkov in ekstrakcijo informacij; zaporedje meritev (opazovanje) ® podatek ® rezultat ® informacija,
- zmožnost za sodelovanje, odgovornost pri delu ter za načrtovanje in izvajanje preprostih bioloških raziskav (poskusov oziroma opazovanj) ter interpretacije rezultatov in sposobnost kompleksnega mišljenja,
- zmožnost za uporabo pridobljenega znanja v vsakdanjem in družbenem življenju (osebne in družbene odločitve na podlagi kritične presoje informacij),
- ozaveščenost o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere.